Vsaka organizacija vsakodnevno stopa v stik z različnimi skupinami, kot so kupci, partnerji, konkurenčna podjetja, mediji, širša javnost. Trg si nato na podlagi predstavljenih elementov, ki jih zazna iz okolice, izoblikuje mnenje o sami organizaciji. Da bi bila javna podoba podjetja čim bolj pozitivna in usklajena z glavnimi vrednotami, mora temu področju posvečati prav posebno pozornost in čim manj elementov prepuščati golemu naključju. CELOSTNO PODOBO IMA VSAKO PODJETJE, vprašanje je le ali je ta podoba upravljana učinkovito ali je prepuščena zgolj naključju.
CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA ni le znak, barva, pisava, vizitka ali napis na stavbi. Je vse to in mnogo več, združeno v eno samo učinkovito zaznavno celoto, ki v zavesti ciljne javnosti oblikuje določeno podobo. Zato je CGP zelo POMEMBEN VIR INFORMACIJ O SAMI ORGANIZACIJI, saj javnost preko njene zaznave pogosto stopi v prvi stik s samo organizacijo.
CGP ustvarja enoten SKUPEK KOMUNIKACIJSKIH SREDSTEV, od natančno določenega medsebojnega razmerja med logotipom in simbolom, do izbire tipičnih barv in črkovne družine, kombinacij pojavnosti elementov na korespondenčnih in promocijskih gradivih, vizitkah, mapah, medijskih objavah, spletnem mestu, poslovnih darilih, vrečkah, zunanjih in notranjih označitvah, vozilih itd. Pomembno je, da je vizualna podoba OBLIKOVNO DOVRŠENA, ENOTNA TER USTREZNO USMERJENA. S pomočjo tako obravnavane podobe organizacija javnosti sporoča svojo identiteto, vrednote, stil. V primeru, da je ta podoba v očeh potrošnikov in javnosti pozitivna, si podjetje zagotovi tudi VEČJO PREPOZNAVNOST IN UGLED.
“Celostna grafična podoba je usklajeno oblikovanje vidnih sporočil, ki se opira na enotne prepoznavne (identifikacijske) prvine: zaščitni znak ali simbol, značilni napis (logotype), tip črk (typeface), barvni sestav, mrežo (tektoniko) itd. Kadar se ta oblikovalska skrb razširi tudi na izdelke, arhitekturo, oglaševanje, stike ipd., govorimo o celostni vidni podobi (corporate image) ali hišnem slogu (house style)”. Leksikon likovne umetnosti, Stane Bernik (ur.), Cankarjeva založba, Ljubljana 1985, str. 48.